Dvanajst ur v življenju članov preproste družine: 4-letnega Santiaga, njegove mame René, očeta Juana in babice Virginie. V soboto dopoldne Juan povabi René in sina Santiaga na plažo, kjer naj bi preživeli dan. Santiago je zadovoljen, René pa se odloči, da bi raje mamo, ki je v bolnici, odpeljala na deželo. Santiaga in Juana izlet zbliža. Njun dan je sestavljen iz dolgih sprehodov, obilice smeha, malih laži in vprašanj, ki ostanejo brez odgovorov – dokler tišina ne prevlada. Srečanje med René in njeno mamo poteka kot nemi sloves. Tega dne vsi člani družine izkusijo potovanje nasproti drugačnemu času: drobni življenjski pripetljaji dajo nove pomene odnosu med otroki in starši različnih generacij.

»Snemanje filma Kako ure minevajo je bil proces, ki je vzniknil iz želje po zbližanju s sedanjostjo, srečanju s tistim, kar dejansko obstaja – in pušča neposredne sledi na našem telesu. Hvaležna sem za močno izkušnjo, ki jo ta film daje, in za to, da nam je prikazal še kako živo gradivo. To je tisto, kar pričakujem pri svojem delu režiserke. Nekaj takega kot duhovna izkušnja.« (Inés de Oliveira Cézar)