Sabina se preživlja s sinhroniziranjem televizijskih filmov in živi srečno s svojim fantom Francom, gledališkim igralcem. Njena spokojnost se razblini, ko jo Franko začne prepričevati, da bi imela otroka. Po naključju prav takrat sinhronizira glas žrtve posilstva in začne jo tlačiti nočna mora, v kateri je sama še nemočen, prestrašen otrok, ki se po hodnikih plazi proti očetovi delovni sobi. Sabina se iz samozavestne mlade ženske čez noč spremeni v histerično in ljubosumno prepirljivko. Korak za korakom se spominja svojega otroštva in vedno bolj je prepričana, da jo je oče v otroških letih zlorabljal, zato se odpravi v ZDA k svojemu starejšemu bratu Danielu poiskat odgovore.

»Mislila sem, da bo predelava enega mojih romanov za oder tako, kot bi pogrevala juho. A v resnici je bilo drugače. Oddaljila sem se od romana. Iz njega sem vzela odlomke o osebah, njihovih zgodbah. A le do določene stopnje, saj so igralci in njihova čutnost, način govora, njihova telesnost, način premikanja in celo razmišljanja močno vplivali na osebe in tako sem jih malce spremenila. To sem storila tudi zaradi okolja, v katerem sem film posnela, saj to ni bilo isto kot tisto, ki sem si ga zamišljala ob pisanju romana. Zato je film postal nekaj popolnoma novega.« (Cristina Comencini)

Koda za glasovanje prek Mobitela: AC