Bukarešta, 1989: zadnje leto Ceausescujevega režima. Eva živi s starši in 7-letnim bratom Lalalilujem. Stara je 17 let, privlačna in po naravi malce uporna. Vpliven oče ji vedno pomaga, ko se zaplete v težave. A nekega dne jo vseeno izključijo iz šole in pošljejo v posebno šolo. Tam spozna sorodno dušo, Andreja, ki prihaja iz odpadniške družine in katerega starši se pripravljajo na pobeg. Mali Lalalilu je zelo navezan na Evo, zato se boji njenega odhoda. S prijatelji hoče pripraviti atentat na Ceausescuja, saj v tem primeru Evi ne bi bilo treba oditi. Eva pa se Andrejevi družini vseeno pridruži. Toda tik pred mejo si premisli, Andrej pa z njo. Tako skupaj čakajo, da minejo zadnji dnevi Ceausescujevega režima.

»Kako sem preživel konec sveta zrcali mešanico žalosti in veselja, resničnosti in domišljije, ki jo povezujem s tem obdobjem diktature. Film je tragikomedija s pridihom absurdnega in tankočutnega. Izraža vse razburjenje tistih pustih dni v Romuniji in oriše, kar moja generacija nosi v sebi, ko vstopa v ta novi svet. Film je tudi dar, ne samo vsem tistim, ki so bili dovolj pogumni, da so se uprli diktaturi, temveč tudi tistim, ki so, tako kot naši starši, utihnili in potrpeli iz bojazni, da bi se kaj zgodilo njihovim dragim.« (Catalin Mitulescu)