VSEBINA Pripoved o treh ženskah se začne leta 1960 z Romkinjo Dono, lepo in vitalno žensko, katere edino premoženje so trije otroci različnih očetov. Da bi jim zagotovila prihodnost, se poroči s starejšim, hendikepiranim moškim, ki pa se izkaže za perverzneža ... Deset let pozneje se poskuša ambiciozna Lukrecia izogniti službi v vasi. Zanosi, nato pa sreča mladega moža, ki ji ponudi življenje drugje, o čemer je vedno sanjala. Lukrecia svoj položaj razreši skrajno grozovito ... Tana je žena uspešnega poslovneža, ki si nadvse želi otroka, pa ne more zanositi. Na priporočilo se odpravi v toplice, kjer naj bi »čudeže« delal spreten maser. Ko se vrne z veselo novico, jo mož sprejme otopelo. »Ljudje, ki se profesionalno ukvarjajo z gledališčem in filmom, morajo praviloma poznati zakonitosti dramaturgije. Podobno, kot bi delali glinen lonec s svojimi rokami. Izbrati morate pravo vrsto gline in se držati določenega postopka. Samo dejstvo, da je bila drama prisotna v začetnih zgodbah, ki smo jih uporabili v scenariju, je bilo pomembno za ves uspeh. Mislim, da je za režiserja najbolj pomembno, da se občinstvo poistoveti s čustvi junakov. Otrok je nepopisan list in od tega, kar napišemo na to stran, je zelo odvisno, kakšen človek bo postal.« (Milena Andonova)
|