Ko je Qiangqiang star štiri leta, ga starši vpišejo v dobro organizirani vrtec v Pekingu, saj so večinoma zdoma. Čeprav se na vso moč trudi, je zaradi svojega izrazitega individualizma vedno obsojen na neuspeh. Tako se nikakor ne more prebiti med tiste, ki za zgledno obnašanje dobijo mali rdeči cvet. Ne zna se sam obleči in se noče igrati z drugimi otroki. Ko ga poskušajo disciplinirati, včasih celo nasprotuje vzgojiteljici in ravnatelju. Njegova upornost pa naleti na vse večje simpatije med vrstniki, in ko jih nekega dne prepriča, da je tovarišica pošast, ki jé otroke, so mu pripravljeni celo slediti v poskusu njene ugrabitve. Ta spodleti, otroci pa mu obrnejo hrbet. Kaj bo z njim? Se bo podredil?

»Na začetku sem se trudil najti določeno perspektivo, otroški zorni kot za pripovedovanje zgodbe. A to se je izkazalo za izjemno težavno nalogo. Lani sem nazadnje spoznal, da je edini način za dober razvoj filma moj lastni zorni kot, gledišče režiserja. Celovečerec sem zasnoval kot risanko, v kateri nastopajo resnični ljudje. Je nerealistična parabola, čeprav vsebuje nekaj resničnega.« (Yuan Zhang)

Koda za glasovanje prek Mobitela: F